Za vsak sloj prometa: kako dobro njegovo medletno spremembo (sezonsko očiščeno) pojasnita gospodarska klima in zaupanje potrošnikov (SURS). Bližje 1 (ali −1) = močnejša povezava; blizu 0 = ni povezave.
Obe vrsti sta normalizirani (da sta primerljivi). Kjer se gibljeta skupaj, klima pojasni promet.
Poglej 2009 in 2020: ob krizi in COVID-u obe strmo padeta hkrati (klima in tovorni), kar se lepo vidi. To je vizualni dokaz, da tovorni promet sledi gospodarski klimi, ne pa razpoloženju potrošnikov.
Gospodarska klima je močan pojasnjevalec, zaupanje potrošnikov šibek. Promet vlečeta realna aktivnost in proizvodnja, ne razpoloženje.
Tovorni in osebni delavnik (vožnje v službo) sledita klimi (korelacija okoli 0,5). Commuting raste z gospodarstvom prek zaposlenosti (več služb = več voženj), ni torej neobčutljiv, a ga poganja delo, ne sentiment.
Turistični (vikend) se z domačo klimo praktično ne giblje. To potrjuje, da ga vlečejo tujci in sezona, ne domače gospodarstvo. Za napoved turizma rabimo tuji gonilnik (tuje prenočitve, klima sosedov). Opomba: turistična serija je najbolj šumna (razlika razlik), zato njene korelacije jemljemo previdno; zanesljiva je predvsem odsotnost povezave z domačo klimo.
Kazalnika sta sočasna, ne vodilna. Čeprav anketa sprašuje o pričakovanjih 12 mesecev naprej, se raven kazalnika giblje hkrati s prometom (najmočnejša korelacija pri zamiku 0), ne pred njim. Uporabna sta kot sočasna pojasnjevalca, ne kot napoved daleč naprej.